Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Dne 3. 12. 2011 je stopil v veljavo novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( v nadaljevanju: ZVZD-1; Ur. l., t. 43/2011). V nadaljevanju objavljamo vpraanja in odgovore na aktualne teme ZVZD-1.


1. Kakna je definicija pokodbe pri delu? Ali e vedno velja ista definicija pokodbe pri delu iz 63. ?lena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Definicija pokodbe pri delu ostaja nespremenjena. Pojem je opredeljen v 63. ?lenu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Opozoriti pa je treba, da ZVZD-1 v 3. ?lenu na novo opredeljuje pojem nezgode pri delu, na ta pojem pa zakon navezuje vse preventivne ukrepe in obveznosti delodajalca ter pravice delavca.

 

2. Kakna je odgovornost delodajalca in strokovne osebe za varnost, ?e se dolo?eno nevarnost ali obremenitev za zdravje ne ugotovi ali jo oceni za sprejemljivo in kljub temu pride do kodnega primera, ker v zadostni meri niso bili zagotovljeni varnostni pogoji, da do te kode ne bi smelo priti?

Temeljna dolnost delodajalca je, da pisno oceni tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni. Ocenjevanje tveganja torej obsega identifikacijo nevarnosti, ugotovitev, kdo od delavcev bi jim bil lahko izpostavljen, oceno obstoje?ega tveganja, odlo?itev o tem, ali je tveganje sprejemljivo, in o uvedbi ukrepov za zmanjanje nesprejemljivega tveganja. Ocenitev tveganja je podlaga za pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo sprejme delodajalec. Z izjavo o varnosti delodajalec opredeli obveznosti in odgovornosti oseb, ki so pri njem odgovorne za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Ne glede na to, ?e opravljanje strokovnih nalog prenese na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno slubo, je delodajalec vedno odgovoren za varnost pri delu.

 

3. Kaj je to "redna pot na delo z dela" in kakna je pravica delodajalca, da za vnaprej dolo?eno pot, za katero delavcu v celoti povrne tudi stroke prevoza na delo in je ta pot zavarovana kot pokodba pri delu, od delavca zahteva, da to dosledno izvaja ali mu v primeru, da to ne izvaja na vnaprej dolo?en na?in zavrne pravico do 100% nadomestila iz naslova pokodbe pri delu?

Pojem pokodba pri delu je definiran v 63. ?lenu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot moni vzrok za nastanek invalidnosti v zvezi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vpraanje torej ni povezano s podro?jem varnosti in zdravja pri delu.

 

4. Na kaken na?in je potrebno trajno hraniti dokumentacijo iz 61. ?lena zakona o varnosti in zdravju pri delu? Je potrebno hraniti zgolj evidence ali tudi vsa poro?ila, zapisnike ipd.? Na kaken na?in je urejena predaja dokumentacije na inpektorat v primeru prenehanja delodajalca?

ZVZD-1 v 61. ?lenu ne predpisuje delodajalcem vodenja evidenc, temve? trajno hranjenje dokumentacije. Odlo?itev o na?inu hranjenja evidenc in njeni vsebini je torej prepu?ena delodajalcem. Z dokumentacijo je treba ravnati skladno s predpisi o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter mora biti predvsem zavarovana pred uni?enjem. Hranjena mora biti tako, da je vedno na voljo inpekciji dela ob njihovem pregledu. Postopek predaje dokumentacije na inpektorat za delo v primeru prenehanja delodajalca ni predpisan.

 

5. Kaken naj bi bil v praksi interni akt za ugotavljanje dela pod vplivom alkohola, drog ali prepovedanih substanc, ki bo verodostojen tudi v samem postopku odpovedi delovnega razmerja?

Dolo?ba 51. ?lena ZVZD-1 ureja prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc dela z namenom varovanja (ivljenja in zdravja) delavca (in sodelavcev). Prvi odstavek 51. ?lena dolo?a, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Tretji odstavek 51. ?lena pa dolo?a, da delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka po postopku in na na?in dolo?enima z internim aktom delodajalca. Vsebina internega akta je prepu?ena delodajalcu, zakon napotuje le na ureditev postopka in na?ina ugotavljanja stanja pod vplivom prepovedanih substanc. Namen dolo?be ni v urejanju disciplinskega postopka ali podlag za tak postopek zaradi morebitnih kritev pogodbe o zaposlitvi.

 

6. Novi zakon ZVZD-1 je sprejet in za?ne veljati 3. 12. 2011, vseh podzakonskih aktov (smernic, pravilnikov) pa e ni. Kako je z izdelavo rev. obstoje?ih ocen tveganj, glede na zgoraj navedena dejstva, torej vpraanje ali je podjetje, ki po 3. 12. 2011 nima izdelane revizije po novem zakonu v prekrku?

Zaradi uveljavitve ZVZD-1 revizija ocen tveganj ni potrebna- kdaj je treba popraviti in dopolniti oceno tveganja je opredeljeno v 2. odstavku 17. ?lena zakona, ki dolo?a, da mora delodajalec popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

ko obstoje?i preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso ve? ustrezni;

ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;

ko obstajajo monosti in na?ini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Opozarjamo pa, da ZVZD-1 delodajalcem nalaga tudi nekaj novih nalog oz. obveznosti in odgovornosti glede na preteklo zakonsko ureditev in to zlasti glede nasilja tretjih oseb, trpin?enja in nadlegovanja ter drugih oblik psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, vpliv alkohola, drog in ostalih prepovedanih substanc na delavce in na?rtovanja promocije zdravja.

 

7. Zakon v 19. ?lenu delodajalcu nalaga obveznost do obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme ter do obdobnih preiskav kodljivosti v delovnem okolju. Ker je z uveljavitvijo ZVZD-1 prenehal veljati Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, t. 35/88) nas zanima kakna naj bi bila periodika pregledov in preiskav?

V zvezi z periodiko pregledov delovne opreme pojasnjujemo, da je v veljavi Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, t. 101/2004), ki v 43. ?lenu dolo?a, da mora delodajalec mora zagotoviti periodi?ne preglede in preskuse delovne opreme v rokih, ki jih je dolo?il proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne dolo?i roke za periodi?ne preglede, mora delodajalec zagotoviti periodi?ne preglede in preskuse v rokih, ki ne smejo biti dalji od 36 mesecev.

Glede preiskav delovnega okolja velja kot je navedeno v odgovoru na tretje vpraanje. Delodajalec mora sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri navede tudi roke za opravljanje periodi?nih preiskav kodljivosti v delovnem okolju.

 

8. Na kaken na?in lahko delodajalec zagotovi, da bo dobil informacije katera zdravila uiva delavec?

Drugi odstavek 51. ?lena ZVZD-1 dolo?a, da delavec ne sme delati, ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizi?ne sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi ve?je nevarnosti za nezgodo pri delu tako dolo?eno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. ?etrti odstavek istega ?lena dolo?a obveznost delodajalca, da delavca odstrani z dela, ?e je pri delu pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizi?ne sposobnosti in je zaradi ve?je nevarnosti za nezgode tako dolo?eno z izjavo o varnosti.

4. odstavek 17 ?lena ZVZD-1 dolo?a, da delodajalec v izjavi o varnosti dolo?i posebne zdravstvene zahteve , ki jih morajo izpolnjevati delavci za dolo?eno delo v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. V ta kontekst spada tudi uporaba zdravil, ki vplivajo na psihofizi?ne sposobnosti delavcev.

18. ?len ZVZD-1 dolo?a, da mora izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalec objaviti na obi?ajen na?in in jo v delu, ki se na njih nanaa posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzo?im na delovnem mestu ob za?etku dela. Prav tako mora delodajalec delavcu omogo?iti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ?e ta to zahteva.

Ob natetih obveznostih delodajalca, pa je po zakonu tudi delavec odgovoren za lastno varnost in zdravje pri delu in za varnost in zdravje svojih sodelavcev in mora, skladno s 50. ?lenom ZVZD- 1, takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadoleni za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, kodljivosti,okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. V kontekst te dolo?be sodi tudi obvestilo delavca, da jemlje zdravila iz 51. ?lena zakona.

 

9. Kakna je perioda preiskav KBF kodljivosti na delovnih mestih po novem? V starem zakonu (62. ?len) je bilo napisano, da se do izdaje izvrilnega predpisa, ki bo nadomestil pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, t. 35/88) preiskave izvajajo v rokih ki ne smejo biti dalji od 3 let. Pravilnik je z novelo zakona ukinjen, novega e ni prav tako pa ni nikjer v novem zakonu ni definiranega roka ponovnih preiskav. Je torej to prepu?eno delodajalcu?

Delodajalec je dolan na podlagi 17. ?lena ZVZD-1 izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Med drugim mora v zvezi s kemi?nimi, biolokimi in fizikalnimi kodljivostmi identificirati nevarnosti, ugotoviti, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim, oceniti tveganja, v kateri sta upotevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic, odlo?iti o tem, ali je tveganje sprejemljivo in odlo?iti o uvedbi ukrepov za zmanjanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora na podlagi ocene tveganja tudi dolo?iti roke za izvajanje obdobnih preiskav kodljivosti na delovnem mestu. Ti roki morajo biti zapisani v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

 

10. Zakaj novi ZVZD-1 nikjer ne opredeljuje odnos do pravilnikov, ki so sicer sprejeti na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ampak se nanaata zgolj in samo na varnost in zdravje pri delu dolo?enih kategorij delavcev: Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nose?ih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doje?ih delavk (Uradni list RS, t. 82/03); Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, t. 82/03) Prav tako Zakon o delovnih razmerjih v nekaj ?lenih opredeljuje varstvo starejih delavcev, zakaj ni nobene povezave z ZVZD?

Zahteve iz Direktive Sveta t. 92/85 z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za uveljavljanje izboljav varnosti in zdravja pri delu za nose?e delavke, delavke, ki so pred nedavnim rodile ali ki dojijo so v slovenski pravni red prenesene v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, t. 42/2002, 103/2007), v zakonu o starevskem varstvu in druinskih prejemkih (Uradni list RS, t. 110/2006-UPB2, 10/2008) in predpisih s podro?ja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Zakon o delovnih razmerjih tako med drugim ureja ukrepe delodajalca, absolutne prepovedi, dopust in proste delovne ure za poporodne preiskave, varstvo pred odpovedjo in varstvo pravic delavke.

Zakon o delovnih razmerjih v 1. odstavku 189. ?lena daje tudi pravno podlago za izdajo podzakonskega akta in dolo?a:

1) V ?asu nose?nosti in ves ?as, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se dolo?ijo z izvrilnim predpisom.

Podobno velja tudi za varstvo mladih delavcev pri delu, glede katerih zakon o delovnih razmerjih dolo?a prepoved opravljanja del, delovni ?as, odmore in po?itke, prepoved opravljanja no?nega dela ter pravico do letnega dopusta, pove?anega za sedem delovnih dni.

195. ?len zakona o delovnih razmerjih pa dolo?a tudi pravno podlago za izdajo izvrilnega predpisa, s katerim se podrobneje od zakona dolo?ijo dela, ki se jih ne sme naloiti delavcu, ki e ni dopolnil 18 let starosti.

Glede varstva starejih delavcev pri delu veljajo vse dolo?be predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ob upotevanju splonih na?el o obveznostih delodajalca, dolo?enih v 5. in 9. ?lenu ZVZD-1.

 

11. e vedno je v veljavi Pravilnik o evidencah in prijavah s podro?ja varstva pri delu (Uradni list SRS, t. 1/84, 18/87 in 35/88) ki je povsem neusklajen z novim zakonom. Ali se pripravlja kaken nov podzakonski predpis s tega podro?ja?

Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve pripravlja Pravilnik o prijavah s podro?ja varnosti in zdravja pri delu, ki bo na podlagi 41. ?lena Zakona o varnosti in zdravju dolo?al na?in in vsebino prijav inpekciji dela vsake nezgode pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgode pri delu, zaradi katere je delavec nezmoen za delo ve? kot tri delovne dni, kolektivne nezgode, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni. Pravilnik bo predvidoma kon?an februarja 2012.

 

12. Zakaj je z novim ZVZD-1 e vedno veljaven Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, t. 7/01)?

Z uveljavitvijo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, t. 17/2006, 18/2006) je prenehal veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, tev. 07/01), razen dolo?b 6. in 7. ?lena, ki se ne glede na dolo?be 3. ?lena novega pravilnika uporabljajo za ukrepe za varovanje sluha delavcev v razvedrilnem in glasbenem sektorju do sprejema prakti?nih smernic iz 17. ?lena tega pravilnika, vendar najdlje do 15. februarja 2008. Zaradi te prehodne dolo?be je pravilnik iz leta 2001 e vedno naveden v ZVZD-1, in sicer v 82. ?lenu.

 

 

Povezava na besedilo ZVZD-1: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=203