Konfederacija sindikatov 90 Slovenije

Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Dne 3. 12. 2011 je stopil v veljavo novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu ( v nadaljevanju: ZVZD-1; Ur. l., št. 43/2011). V nadaljevanju objavljamo vprašanja in odgovore na aktualne teme ZVZD-1.


1. Kakšna je definicija poškodbe pri delu? Ali še vedno velja ista definicija poškodbe pri delu iz 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Definicija poškodbe pri delu ostaja nespremenjena. Pojem je opredeljen v 63. členu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Opozoriti pa je treba, da ZVZD-1 v 3. členu na novo opredeljuje pojem nezgode pri delu, na ta pojem pa zakon navezuje vse preventivne ukrepe in obveznosti delodajalca ter pravice delavca.

 

2. Kakšna je odgovornost delodajalca in strokovne osebe za varnost, če se določeno nevarnost ali obremenitev za zdravje ne ugotovi ali jo oceni za sprejemljivo in kljub temu pride do škodnega primera, ker v zadostni meri niso bili zagotovljeni varnostni pogoji, da do te škode ne bi smelo priti?

Temeljna dolžnost delodajalca je, da pisno oceni tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni. Ocenjevanje tveganja torej obsega identifikacijo nevarnosti, ugotovitev, kdo od delavcev bi jim bil lahko izpostavljen, oceno obstoječega tveganja, odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo, in o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. Ocenitev tveganja je podlaga za pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo sprejme delodajalec. Z izjavo o varnosti delodajalec opredeli obveznosti in odgovornosti oseb, ki so pri njem odgovorne za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Ne glede na to, če opravljanje strokovnih nalog prenese na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, je delodajalec vedno odgovoren za varnost pri delu.

 

3. Kaj je to "redna pot na delo z dela" in kakšna je pravica delodajalca, da za vnaprej določeno pot, za katero delavcu v celoti povrne tudi stroške prevoza na delo in je ta pot zavarovana kot poškodba pri delu, od delavca zahteva, da to dosledno izvaja ali mu v primeru, da to ne izvaja na vnaprej določen način zavrne pravico do 100% nadomestila iz naslova poškodbe pri delu?

Pojem »poškodba pri delu« je definiran v 63. členu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot možni vzrok za nastanek invalidnosti v zvezi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vprašanje torej ni povezano s področjem varnosti in zdravja pri delu.

 

4. Na kakšen način je potrebno trajno hraniti dokumentacijo iz 61. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu? Je potrebno hraniti zgolj evidence ali tudi vsa poročila, zapisnike ipd.? Na kakšen način je urejena predaja dokumentacije na inšpektorat v primeru prenehanja delodajalca?

ZVZD-1 v 61. členu ne predpisuje delodajalcem vodenja evidenc, temveč trajno hranjenje dokumentacije. Odločitev o načinu hranjenja evidenc in njeni vsebini je torej prepuščena delodajalcem. Z dokumentacijo je treba ravnati skladno s predpisi o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter mora biti predvsem zavarovana pred uničenjem. Hranjena mora biti tako, da je vedno na voljo inšpekciji dela ob njihovem pregledu. Postopek predaje dokumentacije na inšpektorat za delo v primeru prenehanja delodajalca ni predpisan.

 

5. Kakšen naj bi bil v praksi interni akt za ugotavljanje dela pod vplivom alkohola, drog ali prepovedanih substanc, ki bo verodostojen tudi v samem postopku odpovedi delovnega razmerja?

Določba 51. člena ZVZD-1 ureja prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc dela z namenom varovanja (življenja in zdravja) delavca (in sodelavcev). Prvi odstavek 51. člena določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Tretji odstavek 51. člena pa določa, da delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. Vsebina internega akta je prepuščena delodajalcu, zakon napotuje le na ureditev postopka in načina ugotavljanja stanja pod vplivom prepovedanih substanc. Namen določbe ni v urejanju disciplinskega postopka ali podlag za tak postopek zaradi morebitnih kršitev pogodbe o zaposlitvi.

 

6. Novi zakon ZVZD-1 je sprejet in začne veljati 3. 12. 2011, vseh podzakonskih aktov (smernic, pravilnikov) pa še ni. Kako je z izdelavo rev. obstoječih ocen tveganj, glede na zgoraj navedena dejstva, torej vprašanje – ali je podjetje, ki po 3. 12. 2011 nima izdelane revizije po novem zakonu v prekršku?

Zaradi uveljavitve ZVZD-1 revizija ocen tveganj ni potrebna- kdaj je treba popraviti in dopolniti oceno tveganja je opredeljeno v 2. odstavku 17. člena zakona, ki določa, da mora delodajalec popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;

ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;

ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Opozarjamo pa, da ZVZD-1 delodajalcem nalaga tudi nekaj novih nalog oz. obveznosti in odgovornosti glede na preteklo zakonsko ureditev in to zlasti glede nasilja tretjih oseb, trpinčenja in nadlegovanja ter drugih oblik psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, vpliv alkohola, drog in ostalih prepovedanih substanc na delavce in načrtovanja promocije zdravja.

 

7. Zakon v 19. členu delodajalcu nalaga obveznost do obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme ter do obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju. Ker je z uveljavitvijo ZVZD-1 prenehal veljati Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) nas zanima kakšna naj bi bila periodika pregledov in preiskav?

V zvezi z periodiko pregledov delovne opreme pojasnjujemo, da je v veljavi Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/2004), ki v 43. členu določa, da mora delodajalec mora zagotoviti periodične preglede in preskuse delovne opreme v rokih, ki jih je določil proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne določi roke za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preskuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.

Glede preiskav delovnega okolja velja kot je navedeno v odgovoru na tretje vprašanje. Delodajalec mora sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri navede tudi roke za opravljanje periodičnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju.

 

8. Na kakšen način lahko delodajalec zagotovi, da bo dobil informacije katera zdravila uživa delavec?

Drugi odstavek 51. člena ZVZD-1 določa, da delavec ne sme delati, ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgodo pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Četrti odstavek istega člena določa obveznost delodajalca, da delavca odstrani z dela, če je pri delu pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti in je zaradi večje nevarnosti za nezgode tako določeno z izjavo o varnosti.

4. odstavek 17 člena ZVZD-1 določa, da delodajalec v izjavi o varnosti določi posebne zdravstvene zahteve , ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. V ta kontekst spada tudi uporaba zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti delavcev.

18. člen ZVZD-1 določa, da mora izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalec objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela. Prav tako mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, če ta to zahteva.

Ob naštetih obveznostih delodajalca, pa je po zakonu tudi delavec odgovoren za lastno varnost in zdravje pri delu in za varnost in zdravje svojih sodelavcev in mora, skladno s 50. členom ZVZD- 1, takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti,okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. V kontekst te določbe sodi tudi obvestilo delavca, da jemlje zdravila iz 51. člena zakona.

 

9. Kakšna je perioda preiskav KBF škodljivosti na delovnih mestih po novem? V starem zakonu (62. člen) je bilo napisano, da se do izdaje izvršilnega predpisa, ki bo nadomestil pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) preiskave izvajajo v rokih ki ne smejo biti daljši od 3 let. Pravilnik je z novelo zakona ukinjen, novega še ni prav tako pa ni nikjer v novem zakonu ni definiranega roka ponovnih preiskav. Je torej to prepuščeno delodajalcu?

Delodajalec je dolžan na podlagi 17. člena ZVZD-1 izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Med drugim mora v zvezi s kemičnimi, biološkimi in fizikalnimi škodljivostmi identificirati nevarnosti, ugotoviti, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim, oceniti tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic, odločiti o tem, ali je tveganje sprejemljivo in odločiti o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora na podlagi ocene tveganja tudi določiti roke za izvajanje obdobnih preiskav škodljivosti na delovnem mestu. Ti roki morajo biti zapisani v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

 

10. Zakaj novi ZVZD-1 nikjer ne opredeljuje odnos do pravilnikov, ki so sicer sprejeti na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ampak se nanašata zgolj in samo na varnost in zdravje pri delu določenih kategorij delavcev: Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Uradni list RS, št. 82/03); Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, št. 82/03) Prav tako Zakon o delovnih razmerjih v nekaj členih opredeljuje varstvo starejših delavcev, zakaj ni nobene povezave z ZVZD?

Zahteve iz Direktive Sveta št. 92/85 z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za uveljavljanje izboljšav varnosti in zdravja pri delu za noseče delavke, delavke, ki so pred nedavnim rodile ali ki dojijo so v slovenski pravni red prenesene v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007), v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB2, 10/2008) in predpisih s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Zakon o delovnih razmerjih tako med drugim ureja ukrepe delodajalca, absolutne prepovedi, dopust in proste delovne ure za poporodne preiskave, varstvo pred odpovedjo in varstvo pravic delavke.

Zakon o delovnih razmerjih v 1. odstavku 189. člena daje tudi pravno podlago za izdajo podzakonskega akta in določa:

1) V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo z izvršilnim predpisom.

Podobno velja tudi za varstvo mladih delavcev pri delu, glede katerih zakon o delovnih razmerjih določa prepoved opravljanja del, delovni čas, odmore in počitke, prepoved opravljanja nočnega dela ter pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.

195. člen zakona o delovnih razmerjih pa določa tudi pravno podlago za izdajo izvršilnega predpisa, s katerim se podrobneje od zakona določijo dela, ki se jih ne sme naložiti delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti.

Glede varstva starejših delavcev pri delu veljajo vse določbe predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ob upoštevanju splošnih načel o obveznostih delodajalca, določenih v 5. in 9. členu ZVZD-1.

 

11. Še vedno je v veljavi Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Uradni list SRS, št. 1/84, 18/87 in 35/88) ki je povsem neusklajen z novim zakonom. Ali se pripravlja kakšen nov podzakonski predpis s tega področja?

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja Pravilnik o prijavah s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bo na podlagi 41. člena Zakona o varnosti in zdravju določal način in vsebino prijav inšpekciji dela vsake nezgode pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgode pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivne nezgode, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni. Pravilnik bo predvidoma končan februarja 2012.

 

12. Zakaj je z novim ZVZD-1 še vedno veljaven Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 7/01)?

Z uveljavitvijo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006, 18/2006) je prenehal veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, štev. 07/01), razen določb 6. in 7. člena, ki se ne glede na določbe 3. člena novega pravilnika uporabljajo za ukrepe za varovanje sluha delavcev v razvedrilnem in glasbenem sektorju do sprejema praktičnih smernic iz 17. člena tega pravilnika, vendar najdlje do 15. februarja 2008. Zaradi te prehodne določbe je pravilnik iz leta 2001 še vedno naveden v ZVZD-1, in sicer v 82. členu.

 

 

Povezava na besedilo ZVZD-1: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201143&stevilka=203