|
Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih |
 |
 |
 |
|
 |
|
|
| Predstavljena predloga sprememb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela |
|
|
|
|
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 5. marca na novinarski konferenci predstavilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter predlog Zakona o urejanju trga dela.
Kot je poudaril minister dr. Svetlik je cilj nove zakonodaje preprečiti nadaljnjo segmentacijo trga dela in krepiti varno prožnost. Na eni strani torej rahljanje pogojev za odpuščanje, na drugi strani pa dajejo več pravic tistim, ki bodo delo izgubili. S spremembami, ki jih predlagamo želimo ščititi pravico delavcev do dela in ne izključno pravice do zaposlitve pri posameznem delodajalcu ali celo pravice do konkretnega delovnega mesta.
Po besedah ministra se v praksi pogosto dogaja, da delodajalci, ki se znajdejo v težavah, nimajo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin – kar posledično lahko pomeni stečaj, delavci pa v takem primeru prav tako ne dobijo sredstev, do katerih so upravičeni.
»Dolgi odpovedni roki in visoke odpravnine so tudi eden ključnih razlogov, da se delodajalci odločajo za zaposlovanje za določen čas. Z zakonom dajemo (urejamo) minimalne pravice, ki so lahko v kolektivnih pogodbah urejene za delavce bolj ugodno,« je še dejal minister in dodal, da je aktualna gospodarska in finančna kriza, ki je povzročila velik porast brezposelnosti v Sloveniji jasno pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti mnogim ne zagotavlja zadostne varnosti ob izgubi zaposlitve. Pri tem po ministrovih besedah izstopajo predvsem mladi, ki po sedanji zakonodaji ne izpolnijo vstopnega pogoja za pridobitev denarnega nadomestila, tj. vsaj 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih.
Ključne novosti so:
s spremembami ZDR na eni strani skrajšujemo odpovedne roke, in sicer – iz 150 na 90 dni (za 25 let dela pri delodajalcu) in iz 75 na 60 dni (za 15 let dela pri delodajalcu). Predlagamo, da so odpravnine nižje za 20 %;
na drugi strani pa z zakonom o urejanju trga dela zvišujemo nadomestila za primer brezposelnosti, širimo krog upravičencev do denarnega nadomestila, in sicer na osebe, ki so bile zaposlene 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih) – s tem želimo predvsem zaščititi mlade in skrajšujemo delovno dobo, ki je potrebna za pridobitev nadomestila;
denarna nadomestila za brezposelne bodo v prvih treh mesecih prejemanja višja kot do sedaj (sedaj 70 % po novem 80 %). Višje bo minimalno denarno nadomestilo, zaradi dviga minimalne plače pa bo višje tudi povprečno denarno nadomestilo;
da bi čimbolj stimulirali brezposelne k iskanju dela uvajamo tudi novost, da brezposelni v primeru zaposlitve za krajši delovni čas ohranijo sorazmeren del denarnega nadomestila;
prav tako jim omogoča tudi opravljanje dela do vrednosti 200,00 evrov mesečno ob ohranitvi pravice do prejemanja denarnega nadomestila;
predlog zakona omogoča delno brezposelnost in vključevanje brezposelnih oseb v malo delo in druge oblike dela;
status brezposelne osebe lahko pridobili tudi tisti, ki se izobražujejo ob delu;
pomembna je tudi širitev izvajanja javne službe na druge iskalce zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe.
Zavod RS za zaposlovanje še vedno ostaja ključna institucija na trgu dela, predlagamo tudi nekatere spremembe za večjo učinkovitost APZ in zmanjšujemo administrativne obremenitve za podjetja.
Preglednica sprememb
Vir: MDDSZ
|
|
|
|
Zdravstveni absentizem v Sloveniji |
|
|
|
|
Zdravstveni absentizem (začasna zadržanost od dela zaradi bolezenskih razlogov oz. t.i. bolniški stalež) predstavlja v Sloveniji resen družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi občutne ekonomske posledice za delavce, delodajalce, narodno gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. V lanskem letu je zato Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) v sodelovanju s strokovnjaki in slovenskimi podjetji ter ustanovami organizirali številne odmevne strokovne regijske posvete, na katerih so slovenska podjetja in ustanove zainteresirani javnosti predstavila lastne aktivnosti in dolgoletne izkušnje, ki dokazujejo, da je možno zdravstveni absentizem na ravni konkretnih podjetij zelo dobro obvladovati s ciljanimi programi in aktivnostmi. Na tej podlagi je ZZZS februarja letos izdal tiskan zbornik, v katerem predstavlja izbrane primere 14 praks, ki že vrsto let potekajo v podjetjih, s ciljem, da te prakse ponudi v razmislek zlasti vsem tistim, ki se s tem področjem doslej še niso sistematično ukvarjali. Predstavljeni konkretni primeri praks dokazujejo, da se delodajalcu finančno vlaganje v aktivnosti in ukrepe za obvladovanje zdravstvenega absentizma v doglednem času povrne, saj zagotavlja nižja stopnja absentizma tudi nižje stroške dela ter številne druge pozitivne učinke. Vlaganje v zdravo delovno mesto in zdravje delavca se izkazuje za dobro naložbo, ki lahko z nižjimi stroški dela in večjo produktivnostjo zaposlenih pomembno izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu in njegov razvoj.
Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na višino zdravstvenega absentizma. Ti v pretežni meri izvirajo iz delovnega in socialnega okolja in le v manjši meri iz zdravstvenega stanja zaposlenih. Podatki in mednarodne primerjave kažejo, da obstaja dokaj tesna povezanost med višino absentizma v posamezni državi in predpisi, ki urejajo pravice do začasne odsotnosti od dela. Med dejavniki, ki v Sloveniji lahko pozitivno vplivajo na obvladovanje višine absentizma so brez dvoma najpomembnejši: ukrepi za varnost in zdravje pri delu, odgovornost delodajalcev za ustrezno, zdravju prijazno delovno okolje, večja motivacija in stimulacija delavcev za redkejše in krajše izostajanje z dela oziroma hitrejše vračanje na delovno mesto, raven socialne varnosti, ki naj bi v določenih primerih ne vzpodbujala izostajanja z dela, ustrezna zakonodaja, ki ne bi dovoljevala posameznikom zlorabljanja pravic, odnos zdravstvene službe do odsotnosti z dela itd.
Vir: ZZZS
Tabela: Razlogi zadržanosti |
|
UVAJANJE NOVEGA ZAKONA O MINIMALNI PLAČI
Dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 23. februarja 2010, je v Sloveniji začel veljati nov Zakon o minimalni plači. Mejni minimalni znesek bruto plače delavcev je tako 734,15 €, uporabljati pa se začne marca letos.
Vendar pa zakon predvideva, da lahko delodajalci, pri katerih bi bil zaradi uveljavitve novega zneska ogrožen njihov nadaljnji obstoj, oziroma bi to povzročilo velike izgube ali odpuščanje velikega števila delavcev, sprožijo postopek za postopni prehod na omenjeni znesek do konca leta 2011. V tem primeru morajo delodajalci skleniti pisni sporazum s sindikatom v družbi ali svetom delavcev, kjer ni sindikata oziroma pridobiti soglasje zaposlenih na zborih delavcev.
Od dneva, ko delodajalec izrazi svojo namero, ima dva meseca časa za sklenitev sporazuma, v tem času pa morajo izplačati minimalne plače v znesku 654,99 €.
V Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije in regijske organizacije smo prejeli skrb zbujajoča obvestila, da se skušajo nekateri delodajalci izogniti svojim zakonskim obveznostim in izigrati zakon tako, da posamično pritiskajo na zaposlene, da bi ti podpisali soglasje za postopni prehod tudi tam, kjer za to ni izraženih jasnih pogojev.
Zato pozivamo vse sindikalne zaupnike, člane in ostale zaposlene, ki bi se mogoče znašli v podobnem položaju, da brez posvetovanja s strokovnimi službami KS 90 ali regijskimi organizacijami, ne podpisujejo nikakršnih soglasij in ne nasedajo neutemeljenim pritiskom. Najmanj, kar si bomo v našem sindikatu prizadevali pred morebitnim odločanjem o sklenitvi sporazuma, je ugotovitev volje in pripravljenosti članov in ostalih zaposlenih za še nadaljnje odrekanje minimalni plači, ki pomeni minimum preživetja. Od delodajalcev bomo zahtevali dokazila o obstoju pogojev in okoliščin za sklenitev sporazuma po zakonu.
Boris Mazalin, predsednik KS 90 |
|
JAZ POVEM TEBI, TI POVEJ MENI!
Drage članice in člani!
Zaradi množice za nas pomembnih dogodkov, vprašanj, pobud in zahtev o katerih želimo biti obveščeni in na katere želimo tudi vplivati, izmenjati mnenja in izkušnje odpiramo dodatno možnost medsebojnega obveščanja.
V okviru projekta KS 90 »Socialni partner za socialni dialog« širimo zbirko elektronskih naslovov na katere bomo pošiljali zanimive in koristne vsebine, ki zadevajo delavce, člane sindikata, sindikalne zaupnike, dijake, študente, upokojence in brezposelne.
Verjamemo, da so znanje, poznavanje in informiranost pogoj za uspešno reševanje vsakodnevnih problemov in razmerij. Samo tako smo lahko uspešni v socialnem partnerstvu z delodajalci, državnimi in javnimi institucijami.
Na vaš naslov bomo pošiljali sprejete zakone, osnutke in predloge zakonov ter informacije o pomembnih dogodkih.
Vabimo vas, da nam pošljete pripombe, predloge in mnenja na naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Obiščite našo spletno stran projekta: www.socialnipartner-ks90.si
Posredujte informacije naprej, svojim kolegicam in kolegom, prijateljem, znancem…
Hvala za sodelovanje.
Boris Mazalin, predsednik
TI POVEJ MENI, JAZ POVEM TEBI!
|
|
|
